Duševno zdravje je stanje, v katerem zmoremo vsakdanje obremenitve, delamo, ohranjamo odnose in se po težkih obdobjih spet poberemo. Ni odsotnost slabih dni, temveč sposobnost, da jih preživimo in da pravočasno poiščemo pomoč, kadar sami ne gre več. V Sloveniji je prvi naslov za pomoč osebni zdravnik, brez napotnice pa se lahko obrnete tudi na center za duševno zdravje, brezplačno svetovalnico ali telefon za pomoč v stiski.
Kaj pomeni duševno zdravje in zakaj se nas tiče
Duševno zdravje je sestavni del celotnega zdravja. Nanj vplivajo spanje, prehrana in gibanje, pa tudi razmere, ki jih ne moremo vedno izbirati: odnosi v družini, delovni pogoji, stanovanje, finančna varnost in občutek pripadnosti skupnosti. Zato ni znak šibkosti, če nas dolgotrajna obremenitev izčrpa.
Težave so pogostejše, kot si mislimo. V slovenski raziskavi iz leta 2022 je 41 % vprašanih poročalo, da je v zadnjem letu doživelo kakšno obliko duševne stiske, skoraj polovica tistih s težavami pa strokovne pomoči ni nikoli poiskala. Prav ta zadržek je največja ovira: z zgodnjim pogovorom se številne težave razrešijo hitreje in z manj posledicami.
Znaki, da duševno zdravje potrebuje pozornost
Vsakdo ima kdaj slab teden. O stiski, ki zahteva več pozornosti, govorimo, kadar spremembe trajajo dlje časa, se stopnjujejo ali nas ovirajo pri vsakdanjih opravilih.
Na kaj biti pozoren pri sebi
- dolgotrajna potrtost, praznina ali razdražljivost, ki ne mine po nekaj dneh,
- izguba veselja do stvari, ki so vas prej veselile,
- spremembe spanja in apetita, stalna utrujenost,
- težave s koncentracijo, pozabljivost, občutek, da »ne zmorete več«,
- pogosti glavoboli, bolečine v trebuhu ali razbijanje srca brez telesnega vzroka,
- umikanje od ljudi, več alkohola ali drugih substanc kot običajno,
- misli, da bi bilo bolje, če vas ne bi bilo.
Ko gre za bližnjo osebo
Pri drugih pogosto opazimo spremembo vedenja: nekdo, ki je bil družaben, se zapira vase, opušča obveznosti, govori o brezupu ali o tem, da je v breme. Takrat je pogovor vreden več kot nasvet.
Kako vsak dan skrbeti za duševno zdravje
Ni čudežnih rešitev, so pa navade, ki dokazano blažijo stres in krepijo odpornost. Najbolje delujejo, če jih vpeljete postopoma.
- Reden spanec. Približno enak čas vstajanja in odhoda v posteljo ter manj zaslonov pred spanjem.
- Gibanje. Že pol ure hitre hoje na dan, sprehod ob reki ali krajši pohod ob koncu tedna izboljša razpoloženje.
- Stik z ljudmi. Telefonski klic prijatelju, skupno kosilo ali obisk sorodnikov so ena najmočnejših opor v težkih časih.
- Meje pri delu in na zaslonih. Določite čas, ko službenih sporočil ne berete, in omejite novice, ki vas vznemirjajo.
- Prijaznost do sebe. Od sebe ne zahtevajte preveč, priznajte si majhne uspehe in si vzemite čas za počitek brez slabe vesti.
- Previdnost z alkoholom. Kozarec za sprostitev hitro postane navada, ki stisko poglablja.
Kam po pomoč v Sloveniji
Prvi korak je običajno osebni zdravnik (za otroke in mladostnike pediater). Simptome opišite čim bolj natančno, tudi občutke potrtosti ali tesnobe, ne le glavobol ali nespečnost, da vas lahko usmeri k pravemu strokovnjaku.
Centri za duševno zdravje
V okviru zdravstvenih domov po vsej državi deluje 19 centrov za duševno zdravje odraslih in 22 centrov za otroke in mladostnike. V njih delajo multidisciplinarni timi: psihiatri, klinični psihologi, medicinske sestre, socialni delavci in delovni terapevti. Obrnete se lahko sami, po telefonu ali e-pošti, napotnica ni potrebna. Za otroke in mladostnike so čakalne dobe pri specialistih žal še vedno dolge.
Brezplačni telefoni in svetovalnice
| Kdo | Kontakt | Kdaj |
|---|---|---|
| Nujna medicinska pomoč | 112 | vedno, ob neposredni nevarnosti |
| Zaupni telefon Samarijan in Sopotnik | 116 123 (brezplačno) | 24 ur na dan |
| Klic v duševni stiski | 01 520 99 00 | od 19. do 7. ure |
| TOM – telefon za otroke in mladostnike | 116 111 (brezplačno) | od 12. do 20. ure |
| Posvet – mreža brezplačnih psiholoških svetovalnic | 031 704 707 | ob delavnikih, po dogovoru |
Mladostniki lahko anonimno pišejo na spletno svetovalnico To sem jaz, ki jo vodi NIJZ. Pregled vseh virov pomoči, tudi po regijah, je zbran v mreži MIRA; posodobljen seznam je objavilo tudi Ministrstvo za zdravje ob svetovnem dnevu duševnega zdravja.
Psihiater, klinični psiholog ali psihoterapevt?
Psihiater je zdravnik specialist, ki postavi diagnozo in po potrebi predpiše zdravila. Klinični psiholog opravi psihološko oceno in vodi psihološko obravnavo, oba pa sta v javni mreži dostopna prek zdravstvenega zavarovanja. Psihoterapija pri zasebnikih je samoplačniška; po podatkih strokovnega združenja individualna ura stane okvirno 50 do 120 evrov. Pred izbiro preverite izobrazbo in članstvo terapevta v strokovnem združenju.
Kako pomagati nekomu v stiski
Ni treba biti strokovnjak, da nekomu pomagate. Najpomembneje je, da opazite spremembo in jo naslovite.
- Povejte, kaj ste opazili, in vprašajte, kako se ima. Poslušajte, ne prekinjajte in ne obsojajte.
- Izogibajte se stavkom, kot je »saj ni tako hudo« ali »samo potrudi se«.
- Ponudite konkretno pomoč: da skupaj pokličeta zdravnika ali ga pospremite na prvi pregled.
- Če oseba govori o samomoru, jo vprašajte neposredno. Vprašanje ne poveča tveganja, pokaže pa, da vam je mar. Ob neposredni nevarnosti pokličite 112 in je ne puščajte same.
Pogosta vprašanja
Ali za center za duševno zdravje potrebujem napotnico?
Ne. V center za duševno zdravje odraslih ali otrok in mladostnikov se lahko obrnete sami, po telefonu ali e-pošti. Napoti vas lahko tudi osebni zdravnik.
Kdaj je čas, da poiščem strokovno pomoč?
Ko stiska traja več kot dva tedna, se stopnjuje ali vas ovira pri delu, šolanju in v odnosih. Takoj ukrepajte, če se pojavijo misli na samopoškodovanje.
Ali je psihološka pomoč brezplačna?
Obravnava v javni zdravstveni mreži je krita z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, brezplačni so tudi telefoni za pomoč v stiski in svetovalnice Posvet. Zasebna psihoterapija je samoplačniška.
Koga pokličem ponoči, če ne zmorem več?
Zaupni telefon 116 123 je brezplačen in dosegljiv 24 ur na dan, med 19. in 7. uro deluje tudi Klic v duševni stiski na 01 520 99 00. Ob neposredni nevarnosti pokličite 112.
