Pokojninsko varčevanje je najzanesljivejši način, da v pokoju ne boste živeli le od državne pokojnine, ki je za večino ljudi precej nižja od zadnje plače. Najugodnejša oblika v Sloveniji je prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje, saj vplačila v letu 2026 do 5,844 % bruto plače oziroma največ 3.224,18 € na leto znižajo davčno osnovo za dohodnino. Kdor začne pri tridesetih z 50 do 100 evri na mesec, ima ob upokojitvi občutno več kot tisti, ki začne pri petdesetih.
Zakaj sploh varčevati za pokojnino
Pokojninski sistem v Sloveniji stoji na treh stebrih. Prvi je obvezno zavarovanje pri ZPIZ, iz katerega dobimo državno pokojnino. Kdor se v letih 2026 ali 2027 upokoji s 40 leti pokojninske dobe, prejme 63,5 % pokojninske osnove, ta pa je po velikosti bližje neto kot bruto plači. Razlika do dosedanjega življenjskega standarda je torej za večino opazna.
- Prvi steber: obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri ZPIZ.
- Drugi steber: prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje z davčnimi spodbudami – kolektivno ali individualno.
- Tretji steber: vse drugo osebno varčevanje za starost, na primer rentno zavarovanje, vzajemni skladi ali delnice.
Varčevanje za pokojnino ima smisel, ker čas dela za vas: majhni mesečni zneski se v 30 ali 35 letih z donosi naberejo v vsoto, ki je pri poznejšem začetku ne dohitite niti z bistveno višjimi vplačili.
Dodatno pokojninsko varčevanje: kolektivno ali individualno
Dodatno pokojninsko zavarovanje ponujajo vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe in zavarovalnice. Pokojninski načrt mora biti odobren in vpisan v register, ki ga vodi davčna uprava, sicer olajšava ne velja. Na dan 31. 12. 2025 je bilo vanj vključenih 640.821 ljudi, a skoraj 236.000 med njimi je imelo vplačila zamrznjena.
Kolektivno zavarovanje prek delodajalca
Pri kolektivnem zavarovanju premijo v celoti ali delno plačuje delodajalec. Za zaposlenega je to ugodnejše od povišice: premije niso obremenjene s prispevki za socialno varnost in se ne štejejo za boniteto, delodajalec pa jih uveljavlja kot davčni odhodek. V letu 2026 mora vplačilo delodajalca znašati najmanj 432,61 € na leto oziroma 36,05 € na mesec na zaposlenega. Po novem morajo delodajalci z več kot desetimi zaposlenimi, ki kolektivnega načrta še nimajo, o njegovi uvedbi začeti pogajanja – rok je 1. januar 2028.
Individualno zavarovanje
Individualno se lahko zavaruje vsak, ki premije v celoti plačuje sam. Znesek in dinamiko vplačil določite sami, vplačila lahko tudi začasno ustavite. Pomembna razlika: individualni varčevalec lahko odkupno vrednost dvigne kadarkoli, kolektivni pa praviloma šele ob upokojitvi.
Večina ponudnikov vodi sklade življenjskega cikla. Mlajši varčevalci so v bolj dinamičnem podskladu z več delnicami, okoli 50. leta preidejo v zmernejšega, po 60. letu pa v podsklad z zajamčenim donosom.
Pokojninsko varčevanje in davčna olajšava v letu 2026
Vplačane premije v dodatno pokojninsko zavarovanje znižajo letno davčno osnovo za dohodnino, in sicer do 5,844 % vaše bruto plače (to je 24 % obveznih prispevkov za pokojninsko zavarovanje), v letu 2026 pa največ do 3.224,18 €. Meja velja za vsa vplačila skupaj – če delodajalec olajšave ne izkoristi v celoti, lahko ostanek uporabi zaposleni. Uradna pojasnila so zbrana na strani Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje na gov.si.
Koliko dobite nazaj, je odvisno od vašega dohodninskega razreda. Spodnja tabela kaže okvirni letni prihranek pri davku za različne mesečne premije.
| Mesečna premija | Letno vplačilo | Prihranek pri 16 % | Prihranek pri 26 % | Prihranek pri 33 % |
|---|---|---|---|---|
| 50 € | 600 € | 96 € | 156 € | 198 € |
| 100 € | 1.200 € | 192 € | 312 € | 396 € |
| 200 € | 2.400 € | 384 € | 624 € | 792 € |
Izračun je poenostavljen: olajšava ne sme preseči 5,844 % vaše bruto plače, zato mora za polno olajšavo pri 1.200 € letnih vplačil letna bruto plača znašati vsaj približno 20.500 €. Pri nižjih plačah se del vplačil ne upošteva.
Koliko lahko privarčujete in zakaj je zgodnji začetek ključen
Natančnega zneska nihče ne more zagotoviti, ker je odvisen od donosov. Dober občutek pa da informativni izračun ene od slovenskih pokojninskih družb za mesečno premijo 100 € do upokojitve pri 65 letih in rento z 20-letnim zajamčenim obdobjem:
- začetek pri 25 letih: okoli 484 € rente na mesec,
- začetek pri 35 letih: okoli 240 €,
- začetek pri 45 letih: okoli 109 €,
- začetek pri 55 letih: okoli 41 €.
Ti zneski niso zajamčeni, a jasno kažejo, da deset let zamude rento skoraj prepolovi. Pri izbiri ponudnika primerjajte vstopne in upravljavske stroške, pretekle donose podskladov in pogoje za prekinitev.
Kdaj in kako dobite privarčevani denar
Do dodatne pokojnine ste upravičeni, ko uveljavite starostno, predčasno, invalidsko ali družinsko pokojnino. Predčasno dodatno pokojnino lahko dobite od 53. leta, če niste več vključeni v obvezno zavarovanje. Izplačilo poteka kot pokojninska renta pri pokojninski družbi ali zavarovalnici.
- Doživljenjska renta: mesečni znesek do konca življenja. Izberete lahko zajamčeno obdobje od 1 do 20 let – če v tem času umrete, rento do konca obdobja prejemajo upravičenci.
- Pospešena renta: večji del prihrankov dobite v prvih letih, potem se znesek močno zniža.
- Enkratno izplačilo: kolektivni varčevalec, ki že prejema pokojnino, lahko dvigne vse naenkrat, če prihranki ne presegajo 12.000 €.
Obdavčena je le polovica rente. Pri izplačilih do 160 € se akontacija med letom ne obračuna, nad tem zneskom pa se 25-odstotna akontacija obračuna od polovice rente; dokončni davek se izračuna pri letni dohodnini. Če individualno zavarovanje prekinete pred upokojitvijo, se izplačana odkupna vrednost obdavči z dohodnino (akontacija 25 %), zato je predčasni dvig navadno slaba kupčija.
Rentno varčevanje in drugo dolgoročno varčevanje
Ko izkoristite olajšavo v drugem stebru, lahko za starost varčujete še drugače. Rentno varčevanje pri zavarovalnici (rentno zavarovanje) vam po izteku varčevanja izplačuje redne zneske za določeno obdobje ali doživljenjsko, a nima davčne olajšave na vplačila. Pri vzajemnih skladih in borznih skladih (ETF) je denar dostopnejši, nihanja pa so večja.
Ko primerjate ponudbe za rentno varčevanje, preverite vsaj stroške, zajamčeni donos, trajanje izplačil in kaj se zgodi ob smrti varčevalca. Najprej poskrbite za rezervo za nepredvidene stroške, šele nato za dolgoročno varčevanje – tako vas nepričakovan izdatek ne bo prisilil k predčasnemu dvigu.
Pogosta vprašanja
Koliko je davčna olajšava za pokojninsko varčevanje v letu 2026?
Največ 5,844 % vaše letne bruto plače oziroma 3.224,18 € na leto, skupaj za vplačila delodajalca in vaša.
Ali lahko denar iz dodatnega pokojninskega zavarovanja dvignem prej?
Pri individualnem zavarovanju da, kadarkoli, a se izplačilo obdavči z dohodnino. Pri kolektivnem zavarovanju je denar praviloma dostopen šele po upokojitvi ali od 53. leta, če niste več zavarovani.
Kako je obdavčena dodatna pokojnina?
Obdavčena je polovica rente. Pri izplačilih nad 160 € se med letom od te polovice odtegne 25-odstotna akontacija, dokončni davek pa se odmeri z letno dohodnino.
Kaj se zgodi s prihranki ob smrti varčevalca?
Prihranki so last varčevalca in pripadajo upravičencem, ki jih določi, sicer zakonitim dedičem. Med prejemanjem rente jo upravičenci dobivajo do konca zajamčenega obdobja.
