Kako poteka zaprtje s.p. in katere roke upoštevati

Zaprtje s.p. v Sloveniji uredite z izbrisom iz Poslovnega registra Slovenije, ki ga brezplačno vložite prek portala SPOT ali na točki SPOT. Sam izbris je hiter, več dela pa je s tem, kar mora biti urejeno pred njim in po njem: izbira datuma izbrisa, davčni obračun, odjava iz zavarovanja, DDV, blagajna in poravnava dolgov.

Kdaj je zaprtje s.p. smiselno in kakšne so alternative

Najpogostejši razlogi so zaposlitev pri delodajalcu, upokojitev, premajhen prihodek glede na prispevke ali prehod v d.o.o. Preden se odločite za izbris, razmislite, ali je zaprtje res edina pot. Prispevki rednega s.p. so visok mesečni strošek, zato se mnogi podjetniki, ki dobijo zaposlitev, odločijo, da dejavnost obdržijo kot popoldanski s.p. z nižjimi prispevki.

Če posel teče in ga želite nadaljevati v drugi obliki, je možen tudi prenos podjetja podjetnika na novo ali obstoječo družbo (na primer d.o.o.) oziroma na drugo osebo. Pri tem pogodbe, sredstva in obveznosti preidejo na prevzemnika, kar je pogosto ugodneje od zaprtja in ponovnega odpiranja. Takšen prenos vedno pripravite skupaj z računovodjo.

Priprava pred izbrisom

Dober vrstni red prihrani veliko živcev. Nekaj tednov pred želenim datumom prenehanja preverite naslednje:

• datum prenehanja: najlažje je izbrati zadnji dan v mesecu ali leta, saj sta obračun prispevkov in davčni obračun takrat preglednejša;
• rok za vlogo: prijavo izbrisa oddate najmanj tri dni in največ en mesec pred želenim datumom izbrisa; objava namere o prenehanju na AJPES od februarja 2021 ni več obvezna;
• odprte terjatve in obveznosti: izdajte zadnje račune, izterjajte neplačane in poravnajte dobavitelje;
• pogodbe: odpovejte najem poslovnega prostora, telefon, programsko opremo, zavarovanja in zakup;
• zaposlene: če imate delavce, jim morate pogodbe o zaposlitvi zakonito odpovedati in jih odjaviti iz zavarovanja.

Zaprtje popoldanskega s.p.

Zapiranje popoldanskega s.p. poteka enako kot pri rednem, z eno razliko: ker ste obvezno zavarovani prek zaposlitve, se iz zavarovanja ne odjavljate, s prenehanjem pa preneha tudi obveznost plačevanja prispevkov iz dejavnosti. Davčni obračun ob prenehanju morate kljub temu oddati.

Postopek zaprtja s.p. korak za korakom

1. Vloga za izbris iz Poslovnega registra. Oddate jo prek portala SPOT (potrebujete kvalificirano digitalno potrdilo) ali osebno na točki SPOT, kjer vlogo pripravijo namesto vas. Postopek je po navodilih SPOT brezplačen.
2. Sklep AJPES. Po izbrisu je s.p. vpisan kot izbrisan z datumom prenehanja, ki ste ga navedli.
3. Odjava iz obveznega zavarovanja. Redni s.p. se odjavi z obrazcem M-2, in sicer v osmih dneh od izbrisa iz Poslovnega registra. Odjavo lahko uredite kar na točki SPOT skupaj z izbrisom.
4. Davčni obračun ob prenehanju. Oddate ga prek eDavkov, FURS pa ga mora prejeti najpozneje v 60 dneh od dneva prenehanja.
5. Odjava poslovnih prostorov in elektronskih naprav za davčno potrjevanje računov v eDavkih, če ste sprejemali gotovino.
6. Banka. Zaprite poslovni račun oziroma banki sporočite, da osebnega računa ne uporabljate več za dejavnost.

Davki, DDV in prispevki ob zaprtju

Davčni obračun ob prenehanju zajame poslovanje od začetka leta do dneva izbrisa. Pri normiranem s.p. je obračun preprostejši, saj se upoštevajo normirani odhodki, pri dejanskih odhodkih pa je treba pripraviti tudi zaključne bilance. Dohodek iz dejavnosti se nato vključi v vašo letno odmero dohodnine.

Če ste identificirani za DDV, se morate iz sistema DDV odjaviti in ob prenehanju obračunati DDV od opreme in zalog, ki jih obdržite za zasebno rabo in pri katerih ste odbili vstopni DDV. Zato je dobro pred zaprtjem razmisliti, kaj boste opremo prodali in kaj obdržali.

Prispevke za socialno varnost plačujete do dneva prenehanja. Zadnji mesec se obračunajo sorazmerno, zato po izbrisu v eDavkih preverite, ali so vse obveznosti poravnane, in morebitna preplačila uveljavljajte pri FURS.

Dolgovi in osebni stečaj s.p.

Samostojni podjetnik ni pravna oseba, zato z izbrisom dolgovi ne izginejo. Za obveznosti, nastale pri poslovanju, odgovarjate z vsem svojim premoženjem tudi po zaprtju s.p. Upniki lahko terjatve uveljavljajo še naprej, prav tako FURS za neplačane davke in prispevke.

Če dolgov ne morete poravnati, je pravna pot osebni stečaj s.p. po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Postopek vodi okrožno sodišče, ob koncu pa je ob izpolnjenih pogojih mogoč odpust obveznosti. Ker so posledice dolgoročne, se pred predlogom posvetujte s pravnikom ali brezplačno pravno pomočjo.

Kaj morate urediti po zaprtju

• knjigovodske listine in obračune hranite še vrsto let, pri čemer so roki odvisni od vrste listine (glavno knjigo in dnevnik denimo deset let), saj jih lahko FURS zahteva ob nadzoru;
• če ste po zaprtju ostali brez dela, se čim prej prijavite na Zavod za zaposlovanje in preverite, ali ste upravičeni do denarnega nadomestila;
• uredite zdravstveno zavarovanje na drug način (prek zaposlitve, kot družinski član ali prek občine, če izpolnjujete pogoje);
• obvestite stranke in partnerje ter z vrat, spletne strani in profilov odstranite podatke o podjetju.

Na točkah SPOT je svetovanje brezplačno, zato vprašanja o rokih in izjemah zastavite še pred oddajo vloge.

Pogosta vprašanja

Koliko stane zaprtje s.p.?

Izbris s.p. prek portala ali točke SPOT je brezplačen. Strošek lahko nastane pri računovodji, ki pripravi zaključne obračune, in pri morebitnem obračunu DDV od opreme, ki jo obdržite.

Ali lahko s.p. zaprem, če imam dolgove?

Da, a dolgovi z izbrisom ne prenehajo. Kot podjetnik zanje odgovarjate z vsem premoženjem tudi po zaprtju. Če jih ne zmorete poravnati, je možen osebni stečaj.

Ali se moram po zaprtju popoldanskega s.p. odjaviti iz zavarovanja?

Ne. Pri popoldanskem s.p. ste obvezno zavarovani prek zaposlitve, zato odjava M-2 ni potrebna. Davčni obračun ob prenehanju pa morate oddati.

Ali lahko s.p. pozneje znova odprem?

Da, s.p. lahko kadarkoli znova registrirate. Upoštevajte, da olajšava pri prispevkih za začetnike praviloma velja le ob prvem vpisu v register.