Kako poskrbeti za dobro počutje na delovnem mestu

Dobro počutje na delovnem mestu je odvisno od dveh stvari: od pogojev, ki jih postavi delodajalec, in od navad, ki jih vsak dan izbiramo sami. Največ naredijo redni odmori, jasne naloge, dobri odnosi s sodelavci in meja med službo in prostim časom. V Sloveniji ima zaposleni zakonsko pravico do plačanega odmora in počitka, delodajalec pa mora načrtovati promocijo zdravja na delovnem mestu.

Kaj vpliva na dobro počutje pri delu

V službi preživimo velik del odraslega življenja, zato delovno okolje močno vpliva na telesno in duševno zdravje. Inšpektorat RS za delo je svetovni dan varnosti in zdravja pri delu leta 2026 posvetil prav zdravemu psihosocialnemu delovnemu okolju. Med dejavniki, ki krhajo dobro počutje, navaja stres, preobremenjenost, časovni pritisk, slabe odnose, pomanjkanje podpore, slabo komunikacijo in nejasne zahteve dela.

Posledice niso le slaba volja. Dolgotrajna obremenitev vodi v izgorelost, več napak pri delu in večje tveganje za nezgode. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu ocenjuje, da je 50 do 60 % izgubljenih delovnih dni mogoče pripisati stresu in neobvladanim psihosocialnim tveganjem. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) opozarjajo tudi, da bolniški staleži zaradi duševnih in vedenjskih motenj spadajo med najdaljše.

Vsakdanje navade, ki res pomagajo

Pogojev dela ne moremo vedno spremeniti, lahko pa spremenimo, kako delovni dan preživimo. Te navade ne zahtevajo veliko časa, a se poznajo že po nekaj tednih:

• Izkoristite odmor za pravi odmor. Malica ob računalniku ni počitek. Vstanite, pojdite ven ali vsaj k oknu in za nekaj minut odložite telefon.
• Gibajte se med delom. Če sedite, vstanite vsako uro, raztegnite vrat in ramena ter po stopnicah namesto z dvigalom. Kratek sprehod po kosilu zbistri glavo.
• Uredite delovno mesto. Zaslon naj bo v višini oči, stol naj podpira hrbet, stopala naj bodo na tleh. Dobra svetloba in svež zrak zmanjšata utrujenost.
• Pijte vodo in jejte redno. Lakota in žeja se hitro pokažeta kot razdražljivost in slabša zbranost.
• Postavite mejo za sporočila. Dogovorite se, do kdaj ste dosegljivi, in po službi izklopite obvestila za delovno pošto.
• Načrtujte dan. Tri glavne naloge zjutraj in kratek pregled ob koncu dneva zmanjšata občutek, da vas delo »povozi«.
• Negujte odnose. Kava s sodelavcem, pohvala ali pomoč pri nalogi gradijo zaupanje, ki pride prav v napetih obdobjih.

Odmor in počitek: kaj vam pripada po zakonu

Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) zaposlenim zagotavlja odmor med delom ter dnevni in tedenski počitek. Te pravice niso ugodnost, ki bi jo delodajalec lahko odtegnil, ker je dela veliko.

Ti počitki niso le pravna formalnost. Kdor redno skrajšuje počitek med dvema izmenama, se ne naspi, in prav pomanjkanje spanca je eden najhitrejših poti v izčrpanost.

Kaj mora storiti delodajalec

Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) delodajalcu nalaga, da zagotovi varne in zdrave delovne razmere ter oceni tveganja, med katera sodijo tudi psihosocialna. Poleg tega mora vsak delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, zanjo zagotoviti sredstva in spremljati, kako se izvaja. Za neizpolnjevanje teh obveznosti zakon predvideva globo od 2.000 do 40.000 evrov.

Promocija zdravja so sistematične dejavnosti za ohranjanje in krepitev telesnega in duševnega zdravja zaposlenih. Načrt naj temelji na analizi zdravja in potreb zaposlenih, sodelovanje pa naj bo prostovoljno. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu v vodniku o promociji zdravja na delovnem mestu razloži, kako se tega lotiti tudi v manjših podjetjih.

Kako se lahko vključite sami

• Vprašajte, ali ima podjetje načrt promocije zdravja in kaj ponuja (npr. vadbo, delavnice o obvladovanju stresa, prožen delovni čas).
• Predlagajte, kar bi vam res pomagalo: boljši stoli, tihi prostor za zbrano delo, jasnejša navodila ali skupni gibalni odmor.
• Težave sporočite pravočasno nadrejenemu, kadrovski službi, delavskemu zaupniku ali sindikatu. Zaposleni so po besedah inšpektorata tisti, ki morajo opozarjati na težave in sodelovati pri izboljšavah.

Kdaj stres ni več običajen

Nekaj napetosti pred rokom je normalno. Opozorilni znaki so drugačni: dolgotrajna utrujenost, ki je ne odpravi niti vikend, motnje spanja, pogosti glavoboli, cinizem do dela, občutek, da ste neučinkoviti, in umikanje od ljudi. Če trajajo več tednov, ne čakajte, da mine samo.

1. Pogovorite se z nekom, ki mu zaupate, in o preobremenitvi odkrito spregovorite z nadrejenim.
2. Oglasite se pri osebnem zdravniku, ki oceni vaše stanje in po potrebi predpiše bolniški stalež.
3. Brez napotnice se lahko obrnete na center za duševno zdravje v svojem zdravstvenem domu.
4. Za pogovor kadar koli je na voljo brezplačni zaupni telefon 116 123, ob neposredni nevarnosti pokličite 112.

Gradiva za zaposlene in delodajalce pripravlja tudi nacionalni program duševnega zdravja Mira na spletišču zadusevnozdravje.si. Stres na delu ni osebna šibkost, temveč pogosto posledica organizacije dela, zato ga je mogoče in treba reševati skupaj.

Pogosta vprašanja

Ali je odmor med delom plačan?

Da. Po Zakonu o delovnih razmerjih se 30-minutni odmor pri polnem delovnem času šteje v delovni čas, zato vam ga delodajalec ne sme odšteti od plačila.

Ali mora imeti vsak delodajalec načrt promocije zdravja?

Da. Zakon o varnosti in zdravju pri delu od vseh delodajalcev zahteva, da promocijo zdravja na delovnem mestu načrtujejo, zanjo zagotovijo sredstva in spremljajo izvajanje. Za kršitev je predvidena globa od 2.000 do 40.000 evrov.

Kam se obrnem, če me delo izčrpava?

Najprej k osebnemu zdravniku, ki lahko oceni vaše stanje in po potrebi predpiše bolniški stalež. Brez napotnice se lahko obrnete na center za duševno zdravje v zdravstvenem domu, za pogovor kadar koli pa je na voljo brezplačna številka 116 123.

Kaj lahko storim, če delodajalec ne spoštuje odmorov in počitka?

Najprej opozorite nadrejenega ali kadrovsko službo, pomagate si lahko s sindikatom ali delavskim zaupnikom. Če se razmere ne izboljšajo, lahko prijavo podate Inšpektoratu RS za delo.